SPONTANA LOGIKA

Rešitev človeškega mišljenja je v izvoru obče ogroženosti, povzročene s strani brezpredmetnih vprašanj in novodobnih metod (dvo)umnosti. Umetnost pa izvira s hotenja, stremenja in hrepenenja po danes. Vsak posameznik si želi potešitve svojih spoznanj v kristalni jasnosti brezpogojne teme, pojmovanja teme in izhodišč pojmovnih rešitev, da ne rečem...….odrešitev. Tu ima terminologija poseben absolutni smisel. Smiselno logiko in polomljeno ter disfunkcionalno spoznanje logosa najdemo v opravičilih in njim podobnih miselnih stanjih uma, umetnosti ter preseženih doživetjih znotraj klasične nesreče. Lahko doživimo spremembe, lahko pa le-te v vzorčnosti  doživljajo nas same, vse pa je skrito v problematiki naših stereotipnih primarnih občutij, katerim v kronološkem smislu ni izhoda. Sliši se precej abstraktno, kljub temu pa je čitljivo nanizano na vizualnem "seznamu" prepričanj, religije in problematični strukturi nekoliko zaspanega branja prve knjige, manipuliranja s prvo plišasto igračko in manevriranjem s prvim skirojem, ki to nikoli ni bil. V zajetju spoznanj je primitivno odpiranje oči, občutek razbijanja srca, skeleča bolečina in vrtoglavica...…...v nekem realnem trenutku, ko je vse odveč, to dejstvo pa je še bolj realno, saj se premočrtno zgleduje po darvinizmu...……...sredi "brezupne" situacije brez luči, brez vode in hrane. Govorica je lahko lažna, zaigrana ali prirejena, a smisel...……, ta je nekje drugje. Skrit je v informaciji "potencijalizma". Zemlja je okrogla. Morje je slano. Na nebu so zvezde. Kakšen pa je človek? Človeka je težko opisati z besedo. Težko ga je oštevilčiti s cifro, še težje pa ga je označiti, obsoditi ali pomilovati. Vseh teh kritik si za časa svojega "statusnega sestanka" pač ne zasluži. Ne zasluži si ekvivalence. Ne, tudi istosmiselnosti si ne zasluži, vreden pa je pogledov, prejetih kot povratno informacijo. Vreden je poljuba, ki mu je vrnjen v zameno. Spet smo pri tistem starodobnem nauku: zob za zob - oko za oko. No, tudi ta nauk najdemo še dandanes, saj je prekrit s toleranco in netoleranco. Je tudi izjemno uporaben, vsaj pri instrumentalizmu, ki naj bi bil, kar je. Nekatere pozicije človeškosti niso "bitne", vendar imajo svojo obliko, barvo in velikost...……. Tudi paradokse imajo, slednji pa so ujeti med temnimi stenami žalovanja in kesanja, trpljenja pod nebesnimi višavami in klečanja na mrzlih tleh. Vsaka pozicija ima svojo identiteto. Vsaka identiteta ima svojo univerzalnost, ki naj bi bila, kar je. V času in prostoru. V čakanju. Med opazovanjem. Sredi potovanja po puščavi. Med gradnjo "post-babilonskega" nebotičnika neenakosti, kompromisov in samostoječe mobilnosti, ki naj bi bila, kar je. Vprašanje je v sprejemanju spoznavnih dejavnosti, s katerih izhajajo pozitivni, negativni in nevtralni rezultati, pomembno pa je, kakšne rezultate si želim, želiš, želi...……. Povsem logično je, da si vsak ne želi zlate krone in tolpe podložnikov. Zakaj le? Vsakdo si ne želi hirati v "temni luknji" življenja. Zakaj le? Vsak pa si želi življenja, ki naj bi bilo življenje, polno vrednosti in prav tako tudi bednosti. Resnice in laži. Ustavimo se pri teh dveh pojmih. Resnica je realna, saj izvira iz usode. Resnica namreč ni prirejena. Nima izhoda. Tudi izhodišča nima. Laž, tisti drugi pojem, pa izvira iz resnice, a je napačno interpretirana...…...resnica. Resnica je zapletena, laž pa enostavna, čeprav sta njuni poziciji terminološko popolnoma različni. Tudi definirata sta vsaka po svoje, obe pa sta zgrajeni v spoznanju "bitnosti", dihanja, udrihanja in nihanja, ko je brezup na prvem položaju, omotica na drugem in realnost na tretjem. Bivanje je zasičeno s spoznanji o prostoru, stvarstvu in rešitvah, vesolje pa je enako vesolju, materialnem in nematerialnem. Človek se vedno obrača za svojimi ideali. Vedno se giblje senzualno, senzualnost pa je zdaj resnična, naslednji trenutek pa zlagana. Človek je spoznanje brez izhoda, brez temeljev in brez misteriozne resnice, laž pa je misterija, o kateri sanjam, sanjaš, sanja v dolgih zimskih nočeh, ko ni časa za kritike in pripombe, včasih tudi zaušnice. Narava je radikalna. Matematika prav tako.