sobota, 5. januar 2019

BREZ ADRENALINA

Ni potrebe po čakanju pred vrati. Ni potrebe po diskretnosti, ni potrebe po zavajanju javnosti. Ni potrebe po adrenalinu. Utemeljeno je in izgubljeno v neki epruveti. Ni virusov. Ni bakterij. Samo adrenalin, vzet za spomin na fantastične razlike, priznanja in odlike, dotike brez olike. Velike in male. Male, velike. Črte in pike. Adrenalin. Mehanizacija adrenalina. Sekundarna izpeljanost z dodatki in adrenalinom. V zaprti epruveti pred mojimi objokanimi in solznimi očmi. Na robu Newtonovih in Galilejevih trditev...…...in mojih odločitev. Vse sem sposoben zanikati. No, tudi kričati zmorem. Zmorem udariti in izbrisati. V splošni obliki splošne resnice o adrenalinu brez strukture, volumna in barve. Shematično in izpeljano znotraj prostora. Znotraj celice tisočerih oči. Znotraj "nekega" življenja, butanja, nabijanja in udrihanja. Koordinate se neizbežno vračajo k izvoru "ponovnega odkritja". Adrenalin. Moj brezbarvni adrenalin, postavljen na mejno linijo, na črni seznam in še "kdovekammmmm". Zaklenjen je v zakrneli praznini. Besedilo je zamegljeno in tekst cirkulira v skrivnostnem, neznanem kozmosu...……...za tisto steno mozaikov, kamor pošiljam poljube dolgočasja, umetnosti, sodb, obsodb......pod ključem. Adrenalin. Zaprt. Zaklenjen. Sestradan. Bolehen. Izkoriščen, maltretiran in terminalen. Terminalna napaka. Brezvetrje. Občevanje z zgodovino in rešitelji "magnetnega polja". Adrenalin. Moj "zahojeni" adrenalin. Pozabljen. Zavržen. Slovnično injiciran in poslan na "staro" mesto. V središču. Adrenalin. Adrenalin!!!!! Za njim pojdem. Za njim......na podlagi (ne)pomembnih dejavnikov. Prvega dne sredi...…..neke bitke. Neprebojne. Neubežne. Rotirajoče in nemogoče. V okviru adrenalina. Za njim pojdem, vendar...…...izpuhtel je v drugo funkcijsko skupino bele barve. Tokrat bele. Grem proti tej svetlobi. V večnem iskanju, blebetanju, čebljanju in ponavljanju medmetov in pozdravov. Vprašanja brez subjektov, eksistence brez ciljev in...……...čakanje pred belimi vrati. Bi zamenjali "absolute"? Bi, prosim, zamenjali ploščo...…...hreščanja, norčevanja, zvenenja v glavi in sedenja na glavi, v glavi pa le 0,5% adrenalina. V besedah se zavrti. Zavrtijo se pogledi. Zavrti se vsa zgodovina adrenalina. Belega. Močnega. Najvišjega in najčistejšega adrenalina. Adrenalin in nekaj trenutkov skomin. Naslednji, prosim!!!!! ...…..zaslišim med trajanjem, zavajanjem in osvajanjem. Vse točke so moje, moja je zgodovina, moje so rešitve. Vse je odobreno. Besede o "mandaturi" tam - zunaj. Skupaj v aktu fenomenov, identičnosti in preigravanju/poigravanju...……..izigravanju organskega drobca adrenalina. Zavest pahnem v iluzijo, zarisano in izrezano. V neznanem svetu. Na ozemlju "ni te več". K sreči izginejo prav vsi vzroki prezrte plehkosti v besedi in sliki. Neposredno. Adrenalin ostane na voljo. Želje. Kriki. Tresavice, preganjavice in simuliranje...…….kvazi-telesnosti. Večni sedanjik. Trajajoči spomin in nedoločena enotnost. Enota...….časa? Ne, še ena enota adrenalina. Dihanje in "brzina" na poti adrenalina. Prebudi me nasmešek. Dotik. Gostota teles in ples na imaginiranem dogodku. Formalnost. Čakanje. Sivina, Še malo adrenalina. Boleč udarec. Skeleč udarec. Skelenje...….vse postane popolnoma nepotrebno. Disjunkcija neutemeljenega, zavrženega. Skritega za zaveso. Raztrganega konca - začetka in začetka - konca. Nelogičnega injiciranja adrenalina, zavitega v "dim". Nedovzetno. Izolirano...…...v podvrženem umu. V prakticizmu paradoksa in zamegljenih podob...…..manjšega - najmanjšega. Princip za ponovno odtujitev adrenalina. Na poti, dolgi dobrih dvajset metrov. Na koncu poti...…….stol. Razpokan stol. Zavit stol. Lebde, kričeč, moreč. Tišina. Tišina brez adrenalina. Brez smisla, vonja, barve in oblike. Čakanja na navidezno moralo. Niz dogodkov. Ne nazadnje. Vrniti se v ključni prostor. Sive stene. Siva stikala. Razbita stikala. Patetična in bedastočna stikala. Vrnitev h kategoričnosti dogodkov pred teatralno "bombo" adrenalina, zavitega v "dim". Inkubacija nehvaležnosti, konec simetričnosti in ujetosti v "nekočjebil" avtizem. Kriki. Vrtenje v glavi. Netoleranca in srkanje referenc in sekvenc. Resnice ni. Krivice ni. Ni krivulje. Ni sadizma in sodomije. Podoba pred menoj. Zvonenje. Piskanje. Naj se oglasim? Naj...….sploh? Razbijem...…….prej razbito. Vstanem in grem. Nekdo me opazuje. Gledajo me. Grem. K njim pojdem. Brez pozdrava. Brez kontaktov. Brez...…….. Nato psovke, obtožbe, kritike in kletve. Hoja po naključni podobi "sedanjika". Pravila se vračajo, prevračajo. Adrenalin je zavržen na naključni poti posvečenih "genealogov". Nevtralno. Buržoazno. Neopazno. Občutek krivde ob negibnem telesu vednosti, asketizma in "postmortem" simbolizma. Adrenalin. Moj adrenalin. Brez barve. Brez "labirintizma", zavitega v "dim". Prvi dan vojne. Dostop do modrecev, umaknjenih v operativo tolerance, tolažbe in nepogrešljivosti. Njihov bedni labirint "spotike". Zmote. Razlike. Metaforika brez olike in...…….čakanje na "burlesko" simptomov. Negibno telo. Negibni kontinuum aktivacije načel. Tokrat brez adrenalina. Brez mojega adrenalina. Brez čakanja, glavobolov in kvantnih nevednosti med igro ošabne dominacije. Ločevanje svetlobe in izrazno - obrazno mimiko, skrito v "dim" realizacije. Odtegne vso mojo moč. Vse incijalke mojega gibanja, spominov, pijanih ekscesov in procesov injiciranja adrenalina. Brez bolečin v kompleksnem času religije/terminologije/kubizma. Vse...…….. Vse je porušeno. Zavito v "dimno" zaveso. Zavito v tehnologijo vprašanja: "Teptanje? Pohota? Evnuhovstvo?" Neizogibno. Z grenkim priokusom v paradoksu, ko se skrivajo pred teboj, pred zavrženimi krinkami, pred hladnim "labirintizmom" in svojimi "postmortem" dvojniki. Razlike in spomini...…..človeškega/pračloveškega/empiričnega/ kritičnega...……….tveganja in igranja z usodo, skrito v drobceno epruveto. Drobcen pokrovček. Drobcena nalepka. Drobcen adrenalin in spomin na svobodo, brez ljubezni in bolečin. Ta spoznanja so nepravična. Idilična. Neorientirana. Horizontalna. Sistemska...……….v nekem sistemu, zavitem v "dim".

Ni komentarjev:

Objavite komentar