Vakum

Ne! Ne! Rekel sem: NE! Ne grem se več. Ne bom se igral s teboj. Izigravaš me. Norčuješ se iz mene. Kaj imaš od tega? Nič. Vrgla si mi čevelj v glavo. Vrgla si mi svinčnik v glavo. Jaz pa sem vsega kriv. Bil sem kaznovan po krivem. Kazen mora biti, a zakaj si me potem vlekla ven iz tega "sranja"? Dala si mi nadimek Miško, čeprav sem starejši od tebe. Lahko bi me vikala. Bila si lepa. Bila si mi prijateljica. Bila si prijateljica od vseh. Bila si nora na "pločevino". To ti je omenil marsikdo. Jaz pa sem ti le pihal na dušo. Čutil sem, da je nekaj med nama. Smejala si se mi naravnost v glavo. Arogantno, cinično, ironično. Jaz pa sem bil slep. Zaslepljen. Zamorjen. Bil sem zasvojen s teboj. Bila si mi vse. Ni me zanimalo, kdo, kaj, kako. Bil je le trenutek, ko sem gledal v tvoje rjave oči. To je bila vsa moja bioloogija. Vsa moja hrana. Moje vse. Ti pa si se hihitala in se mi smejala. Norčevala si se iz mojih hib, ki jih je bilo premnogo. Dostikrat si mi rekla, da sem nor. Res sem bil nor, a tega nisem želel slišati. Bil sem nor nate. Na tvojo lepoto. Živel sem le trenutke ob tebi. Bedaka si delala iz mene. Idiota in kretena. Res sem bil kreten. Res sem bil idiot. Pil sem tvoje besede, pil sem spoznanja. Zlagana spoznanja. Bilo mi je lepo. Bilo mi je hudo. Tebi pa se ni več dalo. Ti nisi imela časa zame. Zavračala si me. Gledal sem skozi zasvinjano okno. Kdaj te bom spet videl? Ni te bilo več. Potem sem te zagledal. Smejala si se s prijateljicami. Bil sem ves vesel. Bil sem škilast in škrbast. Nazadnje si mi predlagala, naj obiščem zdravniško pomoč. Potem si zardela kot zrel paradižnik. Vprašal sem te, zakaj si tako rdeča v obraz, ti pa si se uzgovarjala, da ti je vroče. Spet sem te vprašal, zakaj si zardela. Smešno je bilo. Še bolj si zardela. Smešno je bilo. Začel sem se ti smejati v obraz. Rekla si mi, da mi ne boš nikoli odpustila. Nisem se sekiral. Kaj mi bo "pločevina"? Trajalo je. Dolgo je trajalo. Spet si se prikazala. Spet sva klepetala. Spet si se igrala z lasmi. Lasje so ti rasli. Med nama je bila neka distanca. sramotna distanca. Sramotna aroganca. Vse je bilo tako... Vprašal sem te za telefonsko številko. Zardela si. Zardela kot zrel paradižnik. Odvihrala si. Odšlo je vse. Zbolela si. Ni te bilo. Čakal sem nate. Čakal in čakal. Se boš le pozdravila? Boš do smrti priklenjena na posteljo? Ne. Spet sva bila skupaj. Govorila sva vse mogoče stvari. Povedala si mi, da imaš doma psička. Tudi jaz sem ti povedal, da imam psa. Razšla sva se. Za vedno. Padel sem v hudo krizo. Postal sem depresiven, žalosten in zamorjen. Jokal sem vse noči. Obupan sem bil in potlačen. Pa kaj. Bo že minilo. Minilo pa ni. Nikoli ni minilo. Ti nisi minila. Ostala si. Ostala si ob meni. Bila si spet moja. Izmenjala sva si naslova in telefonski številki. Zmešalo se mi je od teh številk. Zmešalo se mi je od naslovov. Zmešalo se mi je od "pločevine". Ni imelo več smisla. Ni bilo poante. Ni bilo dejstev. Bil sem tako sam, tako osamljen, tako pokvarjen. Bil sem v temi. Negativ. Iskal sem rešitev. Kako naj pridem ven? Kje si? Kje je tvoj božanski sarkazem? Bil je v meni. Spremenil sem se v golazen. Postal sem črv. Postal sem podgana. Brskal sem......, brskal. Ničesar nisem našel. Vse je bilo tako...... toplo. Gledal sem skozi zasvinjano okno. Bil je nekdo tam spodaj. Prestrašil sem se. Skril sem se. Nisem mogel ven uz tega svojega sveta. Ni šlo. Ti pa si se hecala. Ti si mi lagala. Ti si se pretvarjala. Mislila si, da te ne poznam, a bil sem preveč pameten. Vedel sem, kaj si misliš. Želela si, da se ponižam pred teboj. Ponižal sem se. prosil sem te, a zaman. Nisi mi več obljubila, čeprav sem te spet prosil. Odšla si. odšla za nekaj časa. Ta čas je postal većnost. Ostal je spomin. Ostal je tvoj naslov. ostala je tvoj telefonska številka. ostala  je "pločevina". Nisem te več iskal. Nisem te čakal. Nisem te gledal. Ne maram "pločevine". Zdaj pa sem zopet z mislimi pri tebi. Kje si, moja prešuštnica? Koliko moških si že zamenjala? S kolikimi si se crkljala? Ni poembno. Ne potrebujem te več. Saj si lepa. No, bila si lepa. Bila si zamegljena. Mogoče še vedno misliš, da si lepa, a pošteno se motiš. Nisi sicer blondinka, a nekaj je v tvoji glavi....... Nič ni v tvoji glavi. Imaš kariero, poklic, svoje podjetje, kup otrok, dobre avte in vsako leto drugega ljubimca. V tvoji glavi pa je vakum. Ta vakum pa ne povzroča bolečine. Dobro zate. Demenca, katatonija, koma, vegetiranje. Dovolj te imam. Ukvarjal se bom raje s stvarnostjo.