....če nekaj ni v redu, potem je to, kar ni v redu, v redu...
DEKLETA IMAJO VELIKE GLAVE. V GLAVAH IMAJO MOŽGANE. MOŽGANI SO PAMET. DEKLETA SO NEUMNA. BREZ SLEHERNIH DEJSTEV. DEJSTVA SO RESNICA. RESNICA JE PROBLEM...
Problem je univerzalnega pomena. Problem je nastal iz nič. Iz univerzuma. Problem ima svoj plan. Ta plan je usoda. Usoda je, ne boste verjeli, problem. Vesolje je neskončno. Znanstveniki pravijo tako. Astronavti so poleteli na Mars, na Luno in še marsikam. Potovanje skozi vesolje je dolgo, včasih konfuzno in zelo kompleksno. Če vzamemo za primer vesoljsko ladjo z vsemi potrebnimi "dodatki" in opremo, z računalniki, motorjem, posadko, vidimo, da je to velika znanost. Znanost se razvija kot dete v materinem telesu. Univerzalen pojem. Univerzalen problem. Dilema. Tema. Zemljani dihamo zrak. Le-ta vsebuje ne(pre)šteto sestavin, snovi in substanc. Tudi mikroorganizmov. Tudi v zraku je življenje kot univerzum. Zrak je brez barve in okusa. Je plin. Je duh. Sveti duh. Svetega duha poznamo kot tretjo božjo osebo. Tako pravi legenda. Legendarna resnica, ki je ni, ker je resnica življenje, ki obstaja ravno toliko kot ne obstaja. Mogoče je vse skupaj le zgodba. Mogoče ni. Nihče ne ve. Vsi pa vemo, da smo problematični, ker imamo potrebe, tako biološke, socialne, seksualne in podobno. Če gremo na detajle, ima tudi neživa narava svoje potrebe. Vzemimo za primer kamen. Nima srca, nima možganov, nima živcev, vendar ima tudi kamen, ki ne diha, svojo usodo. Svojo zgodbo. Tudi kamen je bil ustvarjen z določenim namenom. Nekdo je dal kamen na kamen in dobil palačo. Drugi je kamen uporabil za fračo, da je nekoga "zbil". To je to. Drugače pa kamen leži, se kotali, se greje na vročem soncu in ima včasi tudi vlogo nagrobnega kamna na pokopališču. Lep je na pogled. Na njem je izklesano ime umrlega, letnica njegovega rojstva in smrti, pa še kakšen verz: Zadnji dom...., tukaj počiva ta ina ta.... Ko nekdo pride na pokopališče prižgat svečo rajnemu, se zazre v nagrobni kamen, ki je samo kamen in nič drugega. Res pa je, da ima ta kamen pomembno vlogo, brez katere ne bi bilo problema in harmonije. Vzbuja čustva in občutke. Prerodi se v človeškem umu, v njegovi viziji. Kamen je doživljaj, saj ima obliko, barvo. Barva ima svoj efekt. Če efekta ne bi bilo, ne bi bilo barve, če ne bi bilo barve, ne bi bilo kamna, ne bi bilo harmonije, ne bi bilo problema. Ne bi se dogajalo. Če se ne bi dogajalo, bi bilo vse v redu, to pa ni v redu. Red je pomembna oblika "nereda". Prav ta "nered" je osnova neke zgodbe. Zemlja je velika, na njej so celine, morja, reke, živali, mesta, lumparije, hierarhije, dobrota in sirota. Vse našteto ima ne(pre)šteto razlik in ne(pre)šteto skupnih lastnosti. Vsak atom ima svojo "enoto". To je original, izvor. Izvor iz univerzuma. Rojstvo človeka: človek se rodi. Za rojstvo človeka je potreben določen "napor". Če bi partnerja le gledala en drugega, ne bi prišlo do spočetja. Treba je priti do oploditve. Če se ljubimcema ne da, potem zagotovo ne bo nič. Problem pa je, ko se je potrebno odločiti za stvarsvo novega življenja. Novega univerzuma. Novo bitje je rojeno. Problem, ne prvi in ne zadnji, je izbira imena. Problem je odraščanje, šolanje in izobrazba. Nekako gre. Recimo, da gre. Recimo, da je dotična oseba srečna, zdrava in situirana ter uspešna. V določeni situaciji se odloči za nov korak. Stopi naprej, navzgor. Vse višje in višje. Toda za vsak premik je potrebna energija in volja. Volja pa je spet svojevrsten problem. Volj je veliko. Vsaka ima svojo obliko, barvo, vonj, enoto in jedro. Brez volje ni problema. Brez problema ni volje. Preden zaključim s tem sestavkom, naj napišem, da je nazadnje tudi za smrt potrebna volja, energija, problem, usoda in univerzum.
Ni komentarjev:
Objavite komentar