Pastirica Tončka

Nekoč je živela pastirica Tončka. Imela je tri majhne kozice in enega petelinčka. Potem pa je nekega dne sosedov fantič Franč s sekiro do smrti potolkel Tončkinega ptiča. To je deklica jokala. Na ves glas se je drla: "Bog, pomagaj meni, revici ubogi! Tako rada sem ga imela! Zdaj pa ga ni več!" Smrklja je dolgo jokala. Nato se je pošteno poscala. Franč je, nekega dne ves zasnifan zaspal pred televizijo. Prišlo je do kratkega stika, do eksplozije in kmalu je cela bajta zgorela do fundamentov. Franč je bil ves ožgan. ostal je brez bajtice, brez mamil in brez vsega. Zeblo ga je za popizdit, saj je bila zima, pozimi pa valda zebe. Franč je nekaj noči prespal pod staro smreko, nato pa se je grozno prehladil in začel kašljati in kihati. Kmalu je dobil visoko vročino, pa še rit ga je pričela peči in skeleti. Misli je, da ga bo pobralo, potem pa ga je neke nočo prestregla Tončka in mu ponudila denarno pomoč. Poslala ga je h kmetu Ištvanu, ki je imel veliko kmetijo v neki vukojebini. Franč je pomagal v štali, v kokošnjaku in svinjaku. Zaslužil je veliko nemških mark, italijaskih lir in ameriških dolarjev. Vsi ti bankovci so bili seveda ponarejeni. Fant je s polnimi žepi gotovine že hitel proti gostilni, ko ga je ponovno prestregla Tončka. Najprej mu je pljunila v obraz, nato pa ga je vljudno prosila za nekaj drobiža, da bi si kupila novega petelinčka. Franč je dvakrat krehnil in iz žepa izvlekel 200 tolarjev. Ponudil je deklici, ona pa je s tresočo roko sprejela to bogastvo. Hitro je odšla v najbolj luksuzno trgovino in kupila pet tičev. Vsak od njih je bil druge barve, vseh pet pa je bilo na baterije. Hitela je proti domu, Franč pa je z motorjem zgrmel v prepad. Še danes ga iščejo, prepad namreč.